Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vzklíti
1. pognati kal(i); vzkaliti
2. s klitjem, rastoč priti, se pojaviti
3. nastati, pojaviti se
vzníkniti
1. priti na površje, pojaviti se na površju
2. postati viden, opazen
3. nastati, pojaviti se kot rezultat kake dejavnosti
za
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja
2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva
3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje
4. za izražanje funkcije, položaja
5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet
6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka
7. za izražanje namena
8. za izražanje odnosa
9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik
10. za izražanje količine časa
11. za izražanje lastnosti, vrste
12. za izražanje načina, kako dejanje poteka
13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja
14. za izražanje mere
15. za izražanje zamenjave
16. za izražanje vrednosti česa
17. za izražanje podkrepitve trditve
1. za izražanje položaja
2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno
3. za izražanje sledenja v času
4. za izražanje ponavljanja sledenja
5. za izražanje, da kdo ni prvi ...
za
[poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestov. prostor.mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|; 2. čas.časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom4. nač.načinovni leto ~ letom5. vzročn.vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo: 7. ⚫ kaj ~ en človek kakšen, kateri: II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smer. prostor.smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat2. cilj. prostor.ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ⚪ vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža4. vzročn.vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obst...
zagrabíti
1. močno, sunkovito prijeti kaj
2. prijeti, zgrabiti
3. začeti intenzivno delati
4. izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik
5. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti
6. z grabljenjem (z grabljami) zakriti
zagrabíti
in zagrábiti -im in zagrábiti -im dov. zagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ kamen; ~ poredneža in ga stresti; poud. Zagrabila ga je bolezen |Nenadoma je zbolel|; ~ seme zagrabiti koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; brezos., poud. Zagrabilo ga je, da bi se vrnil |Zelo rad bi se vrnil|; poud. zagrabiti za kaj ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ orožje |začeti se bojevati|; zagrabíti se in zagrábiti se -im se in zagrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ ograjo