solitaire [sɔlifɛr] adjectif samoten; nedružaben, odljuden; samotarski; puščavniški; (kraj) zakoten, odmaknjen; masculin samotar; puščavnik, solitêr; odljudnež; en sam velik drag kamen (npr. diamant v prstanu); zoologie merjasec samotar (nad pet let star)
hameau masculin ~ odmaknjen, zakoten zaselek, vasica
plaisir masculin ~ onaniranje
ver masculin ~ trakulja
vie féminin ~ samotarsko življenje