suffisant, e [-zɑ̃, t] adjectif zadosten; zadovoljiv; figuré, péjoratif domišljav, ošaben, aroganten

il a des ressources ~es pour vivre ima dovolj sredstev za življenje
c'est plus que ~, amplement ~, bien ~ to je večkot dovolj
c'est ~ pour qu'il se mette en colère to je (že) dovolj, da se (on) razjezi
faire le ~ delati se važnega
s'absenter sans une raison ~e biti odsoten brez zadostnega razloga
obtenir des résultats ~s doseči zadostne, zadovoljive rezultate



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek