utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.

izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)


the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2.
poetično
skrajnost, smrt


to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek