bètek -tka m osrednji, valjasto oblikovan, na obeh straneh zožen del kleklja pod tuljavico S: trúp /…/ nato je z betkom kleklja pogladila papir, v lončku razredčila mizarski klej, vzela malo leseno lopatko, ki jo je naredil dedi, in razmazala tekoči klej po papirju. Lučka, 22.