klékljanje -a s 
1. zlasti prostočasna dejavnost umetne obrti, pri kateri se izdelujejo čipke s kleklji, prvotno za dodaten zaslužek S: čípkarstvo (1), klékljarstvo »Si predstavljaš, da bi morala pri osmih letih sama služiti kruh. Mi smo ga služili s klekljanjem in še veseli smo bili, da lahko.« Lučka, 36. 
2. načrtno, urejeno, ponavljajoče se prekriževanje in sukanje niti, ki tečejo od vzorca na klekljarski blazini do klekljev, oprijetih z dlanmi in prstih rok in na katerih je navit sukanec »Ko mi je bilo vsega dovolj, sem jih /kleklje/ potrgal vse od kraja. /…/ In potem sem nekaj časa imel mir, niso me silili h klekljanju.« Lučka, 39. 
3. preživljanje s klekljanjem Mati in sestre so vstale že prej. Potem je bilo klekljanje naš poklic, dokler nismo šli služit in je bilo konec otroštva. Lučka, 36. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek