• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bélka -e [za žival tudiu̯k] ž (ẹ̑) 

  1. 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
  2. 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
    ♦     zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek