• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztérjati -am dov. (ẹ̑) 

  1. 1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjati davek, dolg, stroške; izterjati si delež / prisilno izterjati / izterjati posojene knjige
  2. 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem priti do česa: izterjati pravice delavcem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek