• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izterjeváti -újem nedov. (á ȃ) 

  1. 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke
  2. 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek