jávskati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. ekspr. javkati: javskal je, kot da bi ga kdo tepel / pes je cvilil in javskal pred vrati
  2. 2. slabš. tožiti, tarnati: drugega ne zna kot javskati; javska, da mu nihče ne pomaga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek