markánten -tna -o prid., markántnejši (ȃknjiž. 

  1. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza
  2. 2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje

markántno prisl.: to je markantno izraženo; markantno opisana oseba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek