• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

míljen -a -o prid. (ī) star. drag, ljub: ni se mogla ločiti od svojega miljenega otroka; njegovo miljeno dekle je odšlo; prim. militi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek