monolít -a (ȋ) knjiž. velik kos, navadno kamnit: izklesan iz monolita / celotna konstrukcija stoji na monolitih
♦ 
geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek