• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nadúti -dújem dov. (ú ū) zastar., navadno kot deležnik na -l napihniti, napeti: veter je nadul jadra

nadút -a -o: nadut trup konja; prim. nadut



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek