• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nakáčiti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. ekspr. razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nakačil / nakačiti koga proti komu nahujskati, naščuvati
  2. 2. nar. zelo nabrusiti, naostriti: nakačiti britev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek