napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑)
1. pokazati pot, smer:napotili so ga proti severu; kažipot jih je napotil na grad; napotiti na glavno cesto
2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre:ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnico
3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi:k uboju ga je napotila ljubosumnost; objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlo
napotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se raba pešaoditi, odpraviti se:napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
Dostopnost