• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naprtováti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 

  1. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela
  2. 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek