• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèocenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi
  2. 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek