• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obvarováti -újem in obvárovati -ujem dov. (á ȗ; á) 

  1. 1. narediti, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: obvarovati koga nesreče; obvaroval ga je pred kaznijo; obvarovati se prehlada
  2. 2. v zvezi bog obváruj bogvaruj
    1. a) v prislovni rabi: bog obvaruj, da bi kaj takega storil
    2. b) v medmetni rabi: nič slabega ne vem o njej, bog obvaruj

obvarován in obvárovan -a -o: tako je bil obvarovan pred nesrečo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek