1. izraža, da postane veljavno, sprejeto, kar določa samostalnik:obveljal je njegov načrt, predlog; nazadnje je obveljalo njegovo mnenje; zmeraj je morala obveljati njena beseda / pog. moja bo obveljala moja odločitev ●star. zakon bo obveljal bo ostal v veljavi
2. knjiž. biti označen, ocenjen:atentat je takoj obveljal za največji zločin
Dostopnost