okrepčeváti -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se

okrepčeváti se (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami

okrepčujóč -a -e: okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek