péttisočák -a (ẹ̑-á) 

  1. 1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov // pog. bankovec v vrednosti pet tisoč (starih) dinarjev: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki
  2. 2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek