pleníca -e ž (í) tkanina, navadno pravokotna, za zavijanje dojenčka: oprati plenice; poviti otroka v bele, mehke plenice
 
ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic postal odrasel, samostojen; ekspr. ta znanost je še v plenicah na začetni razvojni stopnji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek