práčar -ja (ȃ) 

  1. 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci
  2. 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek