preblísniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje
  2. 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo
  3. 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle // v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je
  4. 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec; brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo
    ● 
    ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek