• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razvalíti -ím dov., razválil (ī í) 

  1. 1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini
  2. 2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata

razvalíti se slabš. zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila

razvaljèn -êna -o: razvaljen človek; stolp je razvaljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek