rokávec -vca (á) 

  1. 1. knjiž. rokavček: oblekla mu je srajčko s kratkimi rokavci / zavihati si rokavce rokave
  2. 2. mn., nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblečena je bila v široko krilo in bele rokavce; dekleta v vezenih rokavcih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek