Tipkovnice
storílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec● ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil♦ jur. storilec kaznivega dejanja
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost