• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utrípniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. narediti malo zaznaven, rahel gib: utripniti z vekami / oči so nekajkrat utripnile
  2. 2. navadno v zvezi z žila razširiti se in skrčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi: žila mu je močneje utripnila
  3. 3. za kratek čas se pojaviti in prenehati: izza gora je utripnila svetloba
  4. 4. prižgati se in ugasniti: svetilnik je utripnil po točno določenem času



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek