zamamíti in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ī á; á ȃ) knjiž.
1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem:zamamilo ga je bogastvo; zamamil jih je še topel kruh
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti:ta ženska ga je čisto zamamila; zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo // prevzeti, navdušiti:govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo ● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotiti
zamámljen -a -o:zamamljen pogled; biti zamamljen od lepote
Dostopnost