ranocélnik -a  rokodelec, ki se je ukvarjal z zdravljenjem ran, naravnavanjem zlomov, manjšimi kirurškimi posegi in izdiranjem zob (od 17. stoletja naprej so morali opraviti preizkus znanja in imeti dovoljenje za delo) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek