• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obotȃva f. 1) die Geschwulst (bei einer Wunde), C.; — 2) das Säumen, das Zögern, Mur., Cig., Jan., SlN.; brez obotave, ohne Umstände, V.-Cig., Ravn. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek