dovolíti si -vólim si R dov.

1. dovolíti si2 kdo/kaj vzeti si dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa , Sam1 — PridkolSam2/Sam4/Nedol/S: Sam1|xV/Prd ž+/– abstr.+/–| + Glag|De| + PridkolSam2/Sam4/Nedol/S|yVsd ž abstr.| Dovolil si je neslano šalo, Dovolil si je nekaj pripomb, Dovoli si opozarjati na napake, Dovoli si, da je vedno neprimerno opravljen ; prim. dopustíti si dŕzniti si pustíti si úpati si



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek