Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
štuliti se
Izraz pomeni vriniti se, pa ne le dobesedno v vrsto, še bolj se rabi za nekoga, ki se sili v kako družbo, dreza vate, ko nimaš časa, ali pa hoče na vsak način imeti glavno besedo. Tak človek je "štulec". Govori se še dovršna izpeljanka vštuliti se.
Beseda se največkrat rabi, ko se na koga zjezimo (seveda bolj od daleč): "Pa kaj se štuliš, če vid'š, da nima časa/da ji nis' všeč ..."
"Jaz sem se kar vštulil," rečeš nekako v opravičilo, če se nepovabljen priključiš skupinici, ki zavzeto debatira o nekem problemu.
štuparama
nositi nekaj zadegano na ramah
"Če res ne moreš hoditi, te bom nosil štuparamo."
(nesti bikabavš)
šurde
1) Izraz pritrjevanja oz. strinjanja (izpeljanka iz angl. sure + da, izgovorjeno po domače); krajša oblika - šur; jasno, seveda.
A: "Se potem res dobimo ob osmih pred postajo?"
B: "Ja, šurde!"
2) Izraz popolnega nestrinjanja ali zavračanja skozi ironično pritrjevanje. pa kaj še, veš da.
A: "Saj če mu ostane teden do mature, se komot nauči."
B: "Ja, šurde."
švígniti
1. zelo hitro zleteti
2. nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje
3. na hitro pogledati
4. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
švonkrl
(beseda iz treh zlogov - med k, r in l so polglasniki - naglas na 'o', ki je širok)
Beseda je nastala leta 2000, ko sta cimri Oja in UK v kuhinji igrali scrabble. UK je potegnila omenjeno kombinacijo črk in z Ojo sta se strinjali, da se sliši dovolj dobro za novo slovensko besedo. Odločili sta se, da bo pomenila KOZAREC ZA VLAGANJE, KI SE UPORABLJA ZA PITJE (npr. na študentskih žurih). Ker so takšne situacije zelo omejene, se je raba postopno razširila na KOZAREC ZA VLAGANJE na splošno. Dandanes jo uporablja kakih deset ljudi, ki so se je nalezli od avtoric. Veseli bosta, če jo posvojite tudi vi!
tá
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem
5. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
6. ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati
7. izraža poljubnost oseb ali stvari
1. čeprav
2. za izražanje dodajanja k prejšnjemu
3. za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato
4. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
5. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega
6. za izražanje omejevanja; vendar
7. za izražanje nasprotja s prej povedanim
Dostopnost