Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀ-δαήμων
2 ἀ-δαής ep. ion. (δαῆναι) neveden, nevešč, neizkušen (τινός); prost česa, ne poznavajoč (z gen.).
Ἅιδης
, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
ἄ-ιδρις
(gen. ιος, εος) [Et. ἄ-Ϝιδρις, kor. vid, gl. εἶδον] ep. poet. nevešč, neuk, neveden, neizkušen, preprost, slaboumen.
αἴθων
2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).
αἰσθᾰ́νομαι
d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.
ἀ-κῑνᾰ́κης
, ου, ὁ [ion. gen. εος, acc. εα] ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.
ἅλις
adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.
ἀλλήλοιν
, ἀλλήλων [Et. iz ἄλλος po podvojitvi; ἄλλος – ἄλλον, ἄλλα – ἄλλα itd., odtod skrčeno v ἀλλᾱλλ-, kar je dalo po dissimil. ἀλλαλο-, ἀλληλο-] (samo gen. dat. acc. dual. in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.
ἄλλος
, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
Dostopnost