Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
za štos pa za dobro voljo
Šaljiva stalna zveza, ki jo lahko izrečeš v trenutku nelagodja, ko niti ne veš, kaj pripomniti, pa umetno podaljšuješ pogovor, da se izogneš tišini, ali pa tudi kar tako. Ima močno konativno funkcijo. Včasih je tudi malce zbadljiva, če jo uporabiš namesto pravega odgovora, ker se ti zdi ta preočiten in vprašanje preneumno, npr.: "Zakaj si si pa šel delat kosilo?" - "Ja, za (štos) pa za dobro voljo! Zakaj - lačen sem bil!"
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
-273
minus dvesto triinsedemdeset (Celzijevh stopinj)
absolutna ničla, poden od podna, maksimalna neumnost ali zabitost
"Tale izjava je pa za -273"
2x okol' kepe
Predvsem kadar govorimo o tem, kako bi se kaj moralo izvesti (zelo pogosto gre za očetovske vzgojne ukrepe, po možnosti kot nasvet za tuje otroke) imamo polna usta te zveze, ki pomeni toliko kot oklofutati. Npr.:
"Če te tamal ne uboga, dvakrat okol' kepe, pa je"
"Jest ne vem, kaj je sploh še za razmišljat - dvakrat okol' kepe ga je treba, pa bo vse, kok'r je treba!"
Možna je tudi različica: ene dve okol' kepe.
>(dobiti okoli kepe)
> (kepa)
abrnik
Abrniki ali v gorenjskem narečju abrnki so izločki živali, ki se jim nabirajo po zadnjici in okoli nje ali pa po nogah. Mislim, da se ta izraz ne uporablja več. Npr. 'Spucaj no že enkrat vaši kravi Liski te abrnke, k že preklemano smrdi.'
(V SSKJ je "abrnik" zapisan kot "abranek".)
V znani Soldaški abecedi Slavka Osterca, po napevu slovenske narodne Dekle, daj mi, je zadnji verz prve kitice:
... abrank od kocin visi.
V okolici Ljubljane uporabljamo obliko "abrenk".
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.
adijo
pomeni, da je nekdo ali nekaj brezveze, neprimerno, neokusno, zblojeno, neumno. Tudi kot komentar na nekaj, kar se nam zdi mimo: Adijo.
Primeri rabe: To je pa čist adijo. //Ta folk je adijo.//
Sopomenke: čist mim, brezveze, prfuknjeno, bolano
beseda adijo pomeni tudi pozdrav v slovo.
Primer rabe: Moram iti. Adijo.
Adijo murke !!!!
To pomeni vsesplošno začudenje človeka...kot npr. Adijo pamet ali pa Adijo živci !!! ( uporablja se večji del na štajerskem področju-v slovenskih goricah haha )