Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πρών
, πρώνος, πρώονος, ὁ, nom. pl. ep. πρώονες ep. poet. štrlina; vrh, višina, brdo, grič, predgorje, rtič, nos, obrežje.
πρωτο-στάτης
, ου, ὁ (ἵσταμαι) 1. kdor stoji v prvi vrsti, sprednjik; pl. prva bojna vrsta. 2. vodnik, glava, predstojnik NT.
πυνθάνομαι
[fut. πεύσομαι, aor. ἐπυθόμην, pf. πέπυσμαι, ep. aor. 3 pl. πυθοίατο, 3 sg. redupl. πεπύθοιτο, pf. 2 sg. πέπυσσαι, ion. aor. imp. πύθευ, πυθεῦ] 1. povprašujem, poizvedujem, vprašujem, τί, τινά, τινός, ὑπέρ, περί τινος po kom (čem), τὶ διὰ τινος s pomočjo česa; pri kom τινός, παρά τινος. 2. izvem, za-, doznam, slišim, zapazim; pogosto s perf. pomenom = izvedel sem, vem; veže se: a) z acc. osebe ali stvari: ἐπύθοντο μετὰ Τρώεσσιν Ἄρηα opazili so, da je Ares s Trojanci, κτύπον, κέλαδον; b) s ὅτι: τὸν ἐπιόντα πυνθάνεαι, ὅτι Πέρσης ἀνὴρ μέλλει; c) z acc. part.: εἰ πυθοίατο συλῶντα τἀμά ko bi slišale, kako si plenil, kar je mojega, τὸν Κῦρον προσελαύνοντα da se Kir približuje, πυθόμην ταύτην ὁδὸν ὁρμαίνοντα da je namerjal to pot; d) z acc. c. inf. πλοῖα προσπλεῖν; e) z gen. osebe ali stvari, o kateri kaj slišimo: πατρός o očetu, Αἴαντος, μάχης, tudi z gen. part. οὔπω πυθέσθην Πατρόκλοιο θανόντος da je Patrokel umrl; περί τινος, περὶ τῶν ὀφίων; f) z gen. osebe, od katere kaj slišimo: οὐ γὰρ ἂ...
πῦρ
, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
πῶυ
, εος, τό [Et. gen. πώεος iz πώjεϝος iz kor. pō(i), varovati, gl. πῶμα 1. – Obl. pl. πώεα, dat. πώεσι] čreda ovac.
ῥᾳδιουργία
, ἡ 1. lahkomiselnost, nepremišljenost. 2. a) mehkužnost, lenoba, ohlapnost, zabavoželjnost; b) hudobija NT. 3. pl. kratkočasni, zabavni opravki.
ῥαίνω
[Et. iz vrn̥-jō, slov. roniti (solze roniti). – Obl. fut. ῥανῶ, aor. ἔρρᾱνα, pass. pf. ἔρρασμαι, 3 sg. ἔρρανται, aor. ἐρράνθην, ep. aor. imp. ῥάσσατε; pf. pass. 3 pl. ἐρράδαται, plpf. 3 pl. ἐρράδατο] (po)škropim, posipavam, τινί s čim.
ῥέζω
[Et. iz ϝρέγjω, gl. ἔργον. – Obl. impf. ἔρεζον, ῥέζον, iter. ῥέζεσκον, fut. ῥέξω, aor. ἔρ(ρ)εξα, ῥέξα, cj. 1 pl. ῥέ-ξομεν, aor. p. pt. ῥεχθέν]. ep. poet. vršim 1. a) činim, delam, tvorim, narejam, izvršujem, τινά prizadevam komu kaj, κακόν (κακῶς) τινα grdo ravnam s kom, trpinčim, εὖ τινα, ἀγαθά τινα storim komu kaj dobrega, izkazujem dobrote, ῥεχθέν kar je narejeno (storjeno), kar se je zgodilo; b) koristim, pomagam νόος. 2. darujem, žrtvujem, opravljam, prinašam daritve ἱερά, τινός zaradi česa.
ῥήγνῡμι
[Et. iz kor. wrēg'. – Obl. trans. fut. ῥήξω, aor. ἔρρηξα, pass. pf. ἔρρηγμαι, aor. ἐρράγην; med. fut. ῥήξομαι, aor. ἐρρηξάμην, intr. ῥήγνυμαι, fut. ῥαγήσομαι, aor. ἐρράγην, pl. ἔρρωγα, ep. 3 pl. pr. ῥηγνῦσι, impf. iter. ῥήγνυσκε, aor. ῥῆξα, ῥηξάμην, cj. 1 pl. ῥηξόμεθα]. I. trans. 1. act. in pass. a) (z)lomim, prelamljam, (raz)trgam, prediram; razpršim, razstrelim, pre-, razbijem τεῖχος, πύλας, θύρας, σάκος, νευρήν, φάλαγγας, στίχας, τὸ μέσον; b) storim, da kaj izbruhne, povzročim ἔριδα, φωνήν izpregovorim, začnem govoriti; NT tudi brez φωνήν: izpregovorim; δακρύων νάματα začnem se jokati, zajočem se, ὁ χῶρος ῥήγνυσι αὐτόθι πηγάς na onem kraju izvirajo (topli) vrelci. 2. med. zase kaj prederem, razkropim τεῖχος, φά- λαγγας, στίχας; ἔριδα povzročim, vnamem. II. intr. 1. lomim se κῦμα, pokam, razpočim se, razbijem se ναῦς. 2. vderem, nastopam, nastajam, vnemam se, prihajam nad koga κακά.
Dostopnost