Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
τρέφω
[Et. morebiti iz kor. dher-g'h-, pritrditi, držati; lat. fortis (starolat. forctus), slov. držati (iz drgēti). – Obl. fut. θρέψω, aor. ἔθρεψα, 2 ἔτραφον, pf. act. τέτροφα, pass. pf. τέθραμμαι, inf. τεθράφθαι, aor. 1 ἐθρέφθην, aor. 2 ἐτράφην, fut. τραφήσομαι, adi. verb. θρεπτέος; med. fut. θρέψομαι, aor. ἐθρεψάμην; ep. impf. τρέφον, aor. θρέψα, τράφον, inf. τραφέμεν, pass. τράφην, 3 pl. τράφεν]. I. trans. 1. act. a) zgostim, strdim, storim, da se sesiri γάλα; b) branim, redim, preživljam, gojim, negujem, vzdržavam, vzgajam; c) krmim, pitam, redim (živali); d) gojim (rastline), χαίτην pustim, da raste. 2. med. redim (odgojim, zredim) sebi υἱόν. II. intr. (aor. ἔτραφον, pf. τέτροφα, fut. med. θρέψομαι in pass.) 1. hranim se, vzgajam (odgajam) se, rastem, odrastem, živim se τινί, ἀπό, ἔκ τινος. 2. zgostim se, strdim se, trdno se prijemljem česa περὶ χροῒ τέτροφεν ἅλμη.
τρῑ́βω
[Et. iz τρῑγ-wō, got. thriskan (iz trig-sko) = nem. dreschen; sor. τείρω, lat. tero, slov. treti. – Obl. fut. τρῑ́ψω, aor. ἔτρῑψα, pf. τέτρῑφα, pass. pf. τέτρῑμμαι, aor. ἐτρῑ́φθην, ἐτρίβην, fut. τριβήσομαι, adi. verb. τρῑπτός; med. fut. τρῑ́ψομαι, aor. ἐτρῑψάμην. ep. pr. int. τρῑβέμεναι, ion. pf. pass. 3 pl. τετρῑ́φαται]. 1. (s)tarem, (z)manem κώνειον, drgnem τὸ σκέλος; vrtim ὀχλόν; a) κρῖ (o)mlatim; b) odrgnem, obrabim, ogulim, ponosim (obleko), porabim. 2. pren. a) ugonabljam, zatiram, mučim, stiskam, slabim, pustošim, χρόνος τρίβεται čas poteka; b) βίον preživim, prebijem življenje, životarim; c) oviram, zadržujem, mudim; intr. mudim se; d) pass. mnogo se ukvarjam s čim, vadim se v čem, navadim se česa πολέμῳ.
τροπαῖος
3 (tudi τρόπαιος; τροπή, τρέπω) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Ζεύς; τό τρόπαιον spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z νίκης znamenja zmage; trofeje.
τρόπος
, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).
τρυγάω
[praes. ind. 3 pl. τρυγόωσι, opt. τρυγόῳεν] ep. žanjem, pobiram, trgam (grozdje) NT.
τύχη
, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. ἡ Τύχη boginja sreče.
Dostopnost