Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
λόγος
, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h ...
μάθησις
, εως, ἡ (μανθάνω) 1. učenje, spoznavanje, izkustvo, σοὶ μάθησις οὐ πάρα ti se ne daš poučiti, μάθησιν ποιοῦμαι περί τινος (z)menim se za kaj, vzamem kaj na znanje. 2. nauk, poduk. 3. znanost, veda.
μάκαρ
, αρος, fem. μάκαιρα, sup. μακάρτατος, v prozi vzpor. obl. μακάριος 3 (sup. μακαριώτατος) 1. premožen, imovit, bogat. 2. srečen, blažen, οἱ μάκαρες blaženi, nebeščani, pokojniki; μακάρων νῆσοι otoki blaženih, kjer stanujejo duše umrlih junakov; ὦ μακάριε dragi moj (ali ironično: oj ti nedolžna duša).
μέλλω
[impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔ...
μέλω
[fut. μελήσω itd.; nav. brezosebno: μέλει, fut. μελήσει, aor. ἐμέλησε, pf. μεμέληκε, adi. verb. μελητέον – ep. pr. inf. μελέμεν, impf. μέλε, fut. inf. μελησέμεν; pf. μέμηλε (s prez. pom.)] med. μέλομαι ep. poet. [imper. μελέσθω, fut. μελήσομαι, aor. ἐμελήθην, pf. μεμέλημαι, ep. pf. μέμβλεται, plpf. μέμβλετο] 1. sem predmet skrbi; a) povzročam skrb, skrbim koga, mar sem komu, brigam koga τινί, pristojim ὅτῳ κράτος μέλει, izročen, poverjen sem πολεμήϊα ἔργα; b) sem znan, δόλοισι πᾶσιν ἀνθρώποισι vsem ljudem po svojih zvijačah, Ἀργὼ πᾶσι μέλουσα vsem znana. 2. μέλει μοί τινος (τί, περί τινος) = μέλομαί τινος skrbim (brigam se) za kaj, oskrbujem, mislim na kaj, bavim se s čim, na tem (pri srcu) mi je, skrbi me kaj, mar mi je česa; veže se z inf., ὅτι, ὅπως, ὡς, μή, ἐάν, εἰ; ἐμοὶ τοῦτο μέλει, μή to me skrbi, da, bojim se, τὰ λοιπά μου μέλου skrbi zame zanaprej, αἷν μοι μελέσθαι za te mi skrbi, ἐμοὶ μέλει χορεῦσαι hoče se mi plesati, rad bi plesal, ἐμοὶ ταῦτα μελήσεται to bo moja skrb; μέλει...
μέν-τοι
[Et. iz μεν + τοι, prim. καί-τοι, τοί-νυν; μεντἄν = μέντοι ἄν] členica, ki se redno zapostavlja. Rabi se 1. da se kaj zatrjuje: gotovo, zares, v resnici, seveda, kajpada, γένοιτο μεντἂν πᾶν seveda se utegne vse zgoditi; tako posebno v odgovorih. 2. nadaljuje govor: τοιαῦτα μέντοι καὶ σὺ προσφέρεις ἐμοί ravno tako stvar mi sedaj tudi ti ponujaš. 3. postavlja nasproti: pa seveda, toda; ἔπειτα μέντοι nato pa. 4. stoji v vprašalnih stavkih, kadar pričakujemo trdilen odgovor: οὐ σὺ μέντοι Ὁμήρου ἐπαινέτης εἶ; mar ti ne hvališ Homera? 5. zveze: καὶ μέντοι in vendar, in sicer, ἀλλὰ μέντοι pa zares, pa seveda; οὐ μέντοι … οὐδέ pa … niti, οὐ δὲ μέντοι pa tudi ne; γὲ μέντοι pač res.
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
νή
zatrjevalna členica: da, zares, νὴ Δία da, pri Zevsu, νὴ τὸν πατέρα pri svojem očetu ti prisegam.
ὁ
, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi im...