Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Učne težave
Delimo jih na splošne in specifične učne težave. Specifične učne težave so težave zaradi notranjih (nevrofizioloških) ovir, ki se pojavljajo na ravni slušno-vizualnih procesov (disleksija ali težave pri branju, disortografija ali pravopisne težave ipd.) ter vizualno-motoričnih procesov (disgrafija ali težave pri pisanju, dispraksija ali težave pri izvajanju praktičnih dejavnosti ipd.). O učencu z učnimi težavami govorimo takrat, ko ima večje težave pri učenju kakor njegovi vrstniki. Učne težave učenca se lahko izražajo pri enem ali več predmetih. Učenci z učnimi težavami so po Zakonu o osnovni šoli (2011, 12.a člen) učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
Dostopnost