Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Družbena neenakost
Pomeni takšno vrsto neenakosti med ljudmi, ki se ustvarja in vzdržuje sistemsko (ne pa individualno niti naravno), medtem ko jo dominantna kultura ideološko legitimira za koristno ali celo nujno. Posledica te vrste neenakosti je stratifikacija družbene strukture, ki je glavni izvor napetosti, konfliktnosti in relativnega slabšanja kakovosti življenja za večino članov družbe. S hierarhiziranjem velikih kategorij prebivalstva (zlasti po kriterijih bogastva, dohodkov, družbene moči, ugleda) se nekatere skupine na relativno stabilen in trajnejši način afirmirajo in privilegirajo, druge pa marginalizirajo in diskriminirajo.
Kultura
Kulturo najprej določa geografska lociranost – tako lahko govorimo o plemenski kulturi, mest-ni kulturi, subkulturi, belokranjski ali prekmurski kulturi, slovenski kulturi, evropski kulturi ipd. Vendar kulturo določajo tudi druge značilnosti, kot so vedenjski vzorci, navade, šege, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Kultura je tako relativno stabilni skupek vrednot in navad določenih družbenih skupin v posameznih državah ali regijah, ki vplivajo na obnašanje in deja-nja teh ljudi. Kultura določa, kako se pripadniki določene družbene skupine v določenem oko-lju obnašajo, razmišljajo, čutijo, sporazumevajo, presojajo. Kulturo opredeljujejo vzorci vede-nja, šege in navada, norme (navodila, ki usmerjajo vedenje v določenih situacijah), vrednote (prepričanje, da je nekaj dobro in zaželeno), načini komuniciranja, jezik. Kultura usmerja delo-vanje in določeni družbeni skupini določa pogled na življenje. Definicije sprejemljivega se lah-ko od družbe do družbe razlikujejo, kar lahko vod...
Manjšina
Pojem, ki ne opredeljuje skupin zgolj po njihovi številčnosti oz. v statističnem smi-slu, temveč označuje družbene skupine z manj družbene moči. Manjšina je družbena skupina, ki je v neenakem izhodiščnem položaju v primerjavi z večino, njene člane pa povezuje skupin-ska solidarnost oz. občutek pripadnosti. Pogosto se njeni pripadniki dojemajo ločeno od veči-ne. Značilna je poseljenost na obrobju, v izoliranih, oddaljenih predelih mest ali naselij – zato govorimo o socialni in fizični marginalizaciji manjšin. Medtem ko se pojem »stare manjšine« nanaša predvsem na pripadnike različnih kultur ali etničnosti znotraj večine, pa pojem »nove manjšine« opredeljuje družbene skupine, ki se bolj kot po kulturi ali etničnosti razlikujejo od večine po drugih družbenih značilnostih (spol, starost, spolna usmerjenost, izkušnja sodobnega migriranja iz tretjih držav sveta itd.).
Strukturno nasilje
Izvorno se definira kot razdiralna ali negativna moč družbenih institucij in sistemov na marginalizirane in diskriminirane skupine. Nasilje je torej del družbene strukture (ki vključuje politične, ekonomske, socialne, zdravstvene, izobraževalne, pravosodne in kulturne strukture) in povzroča neenakosti in trpljenje določenih družbenih skupin in skupnosti. Nastaja zaradi rasizma, seksizma, ekonomskih neenakosti in drugih zatiralskih praks. Strukturno nasilje nam pomaga razumeti mnogotere in medsebojno prepletene silnice, ki ustvarjajo in vzdržujejo neenakosti na več ravneh in pokaže na zgodovinskost teh praks. Neenakosti in trpljenje v sedanjosti je povezano s širšo zgodovino zatiranja, zato ga je potrebno zgodovinsko kontekstualizirati, da ga lahko razumemo. Strukturno nasilje se konkretizira v institucionalnih praksah in ravnanjih, vpeto je v kulturne norme in individualna ravnanja ljudi.
Zatiranje
Posledica diskriminacij, ki se kaže v nehumani in ponižujoči obravnavi ter v nepravičnostih dominantne skupine v odnosu do manjšin. Gre za dominacijo vladajočih (socialnih, političnih, ekonomskih) elit nad družbenimi manjšinami. Zatirana oseba se čuti omejevana ali neenako obravnavana zaradi njene pripadnosti določeni skupini ali kategoriji. Zatiranje je nehumana, degradirajoča obravnava posameznikov ali skupin; družbene nepravičnosti, ki jih povzroča večinska družba v odnosu do manjšine; negativno udejanjanje moči. Pogosto posega na omejevanje pravic marginalizirane skupine in tako zanikanje državljanskih pravic (socialno državljanstvo).