Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἅλις
adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.
ἀλλήλοιν
, ἀλλήλων [Et. iz ἄλλος po podvojitvi; ἄλλος – ἄλλον, ἄλλα – ἄλλα itd., odtod skrčeno v ἀλλᾱλλ-, kar je dalo po dissimil. ἀλλαλο-, ἀλληλο-] (samo gen. dat. acc. dual. in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.
ἄλλος
, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
ἅμα
1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.
ἀμφί
[Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, ne...
ἀμφίς
ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).
ἄμφω
[Et. lat. ambo, sor. slov. oba, nem. beide; gen. dat. ἀμφοῖν] oba (skup); oboji; ἐξ ἀμφοῖν = ἀλλήλοιν; ὃς σφῷν θάνατον ἐξ ἀμφοῖν θροεῖ ki vama smrt obeta od (vajinih) lastnih rok.
ἀνά
, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dv...
ἄνευ
praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.
ἄντα
(gl. ἀντί) ep. 1. adv. nasproti, v obraz, naravnost; μάχεσθαι mož z možem, iz oči v oči; στῆ δ' ἄντα σχομένη ustavila se je pred njim; θεοῖσι γὰρ ἄντα ἐῴκει bil je popolnoma bogovom podoben; ἄντα τιτύσκομαι merim naravnost pred seboj. 2. praep. z gen. pred, proti; ἄντα σέθεν pred teboj, v tvoji navzočnosti.
Dostopnost