Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σεαυτοῦ
, ῆς, skrč. σαυτοῦ, τῆς, ion. σεωυτοῦ (samo gen., dat. in acc. sg.) pron. reflex. 2 osebe (ti) sebe (samega); pl. ὑμῶν αὐτῶν itd.; οἱ σεαυτοῦ tvoji.
σός
, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.
στάσις
, εως, ἡ (ἵστημι) [ion. gen. στάσιος, dat στάσι] 1. a) stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, στάσιν ἔχω (ob) stopim NT; c) stran, kraj, lega ὡρέων; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje; a) vstaja, upor, prevrat, strankarstvo; b) razpor, prepir NT, razprtija, zdražba, λόγων pričkanje; c) stranka, krdelo, četa.
στρατός
, ὁ [Et. prv. pom. razprostrto, razpoloženo; sor. στόρνυμι] gen. sg. ep. στρατόφιν 1. vojska, vojstvo, armada, vojaki. 2. množica, četa, narod, zbor. 3. tabor.
σφεῖς
, neutr. ion. σφέα [Et. od se, lat. si-bi, slov. se-bi. – Obl. gen. σφῶν, ep. ion. σφέων, σφείων, dat. σφίσι(ν), ep. ion. poet. σφί(ν), σφ', acc. σφᾶς, ep. ion. poet. σφέας, σφάς, σφέ, σφ'; σφί(ν), σφέ, σφάς samo enklit.] pron. 3 osebe: 1. demonstr. = αὐτοί sami; Sof. O. C. 1490 je σφί = αὐτῷ. 2. reflex. = ἑαυτῶν itd.: sebe, sebi, se; kot indir. reflex. pa se prestavi: njih itd.; Il. 10. 398 = ὑμεῖς; pogosto v zvezi z αὐτοί.
σφωέ
enkl. ep. (acc. du. od σφεῖς) [gen. dat. σφωίν] ona (dva) oba itd., njima obema.
τελευτάω
[ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori m...
Dostopnost