Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
samó
člen. (ọ̑) 1. izvzem., izvzem. člen. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo2. poudar., poudar. člen.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
sindróm
kompleks patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
storítvena dejávnost
Gospodarsko področje, na katerem potekajo vse dejavnosti, povezane s storitvami. ...
en service industry, service sector
stvár
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota
2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota
3. bitje
4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati
5. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja
6. izraža, da je osebek
7. izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek
8. izraža
tísti
-a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|; tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|;