Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fazni jezik
(tudi conalni jezik)
v fazi (coni) obrambe ali branjenja - namesto v obrambi
v fazi tranzicije (žoge)
v fazi napada
v fazi degažiranja
v fazi skoka
v fazi izvajanja prostega strela
kot štirje
dobro, hitro, močno, ... opraviti neko delo.
Pomensko podobno kot "kot za stavo".
Jedli so k' štirje, kumej sem jim stregla ...
Besedna zveza ima lahko tudi posmehljiv prizvok, če se je uporabi za skupino, v kateri je več ljudi in bi morali delo opraviti bolje kot štirje:
Kako je bilo na koncertu zbora? Zapeli so k' štirje.
Potem pa kdo cinično pristavi: "Tudi takrat, ko bi morali peti soglasno?"
mlatiti prazno slamo
Govoriti neumnosti, nekaj, kar z vprašanjem ali temo nima nobene povezave, torej, govoriti zastonj, kakor zastonj mlatimo prazno slamo, saj v njej ni več semena.
Peharjenje
Peharjenje - glagolnik od pehariti, arhaični izraz iz Poljanske doline. Najčešče so ga uporabljali prebivalci med Žabjo vasjo in Hotavljami.
V peharu prenašati, držati, zbirati, obrane drevesne sadeže; predvsem jabolka in hruške.
Otroci iz doline so bili peharili staremu očetu in stricu, da so jih še dolgo bolele ročice.
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
Fuktošl
Ponekod tudi (Pedertošel).
Vsestransko uporabna mini torbica, ki visi subjektu na pasu za hlače, lahko pa inkorporira svojega. Je ergonomične in aerodinamične oblike z veliko skrivnih žepkov, zato je idealna za nadobudne turiste, da vanjo stlačijo pomembne dokumente, katerih ne morejo v ruzak, kjer so lažji cilj za odtujevanje tropu Ilirov med gnetenjem v neznanski gneči sredi Neaplja.
Poniževalno ime izhaja iz mačističnih krogov, ker naj bi bilo žensko opravilo, da nosi dokumente - v tošlu - tako da imajo žrebci v hlačah prostor le za otepača ter kak žvek. Premožnejši premorejo dve borovnici in pipec.
Angleška ustreznica: fanny pack.
Furam safr
Trpeti (safr iz ang. besede //suffer//), Početi mukotrpno opravilo (šola, delo, ...)
Beseda je septembra leta 1995 spontano nastala v družbi 19 študentov fizike na štiritedenskem absolventskem potovanju po Španiji in Portugalski. Takrat Španija še ni imela davkov na alkohol in je safr prvotno označeval posledice prevelikih količin zahrbtnega portovca. Po povratku se je beseda hitro razširila po ljubljanskih lokalih in je kasneje označevala še vse ostale oblike trpljenja študentskega živlenja.
Jeseni 1995 sva se bendu "Deca debilane" pridružila Dodo na kitari in jaz na basu. Kunstl, pevec, je med pavzo rekel: "Fanta, sej dobr igrata, sam pogrešam v tej muski več safra." Potem smo se režali kot norci. Od takrat naprej se je 'safr' razširil naokoli. Lahko da smo bili mi, lahko da študentje fizike, ali so bile pa zvezde tako postavljene takrat. Kdo ve.
> primer rabe
iti rakom žvižgat
Janez Vajkard Valvasor - Slava Vojvodine Kranjske. Kako na Kolpi lovijo rake (citat):
Na palico privežejo črva, jo vtaknejo v vodo, približujejo luknjam, ki so povečini v trdnih skalah in žvižgajo na usta določen napev in čudno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivališč, pa jih z drugo palico, ki je na enem koncu razcepljena, zgrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega...
**Kranjski pregovor pravi: šeu je rakam žvižgat ali pujde rakam žvižgat. To pomeni toliko kakor: umrl je... (konec citata).
sopomenka od (iti po gobe)
Opravilo ovekovečeno v verzih Marka Breclja:
Duša in jaz žvižgava rakom,
//kot riba na suhem hlastava za zrakom.//
Duša in jaz šla sva po gobe ...
kamor gre še cesar peš
na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."
Dostopnost