Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
Paracóccus
parakok; rod po Gramu negativnih, aerobnih, asporogenih, heterotrofnih, negibljivih kokoidnih bakterij, ki taksonomsko še niso zanesljivo uvrščene. Žive v tleh. P. denitríficans je fakultativen avtotrof.
Pasteurélla
pasterela; rod po Gramu negativnh, kemoorganotropnih, fakultativno anaerobnih, atrihnih, paličastih, kokoidnih bakterij, ki se običajno obarvajo bipolarno. V rodu je več vrst, tipska vrsta je P. multocída, ki je patogena za vrsto domačih in divjih živali, med drugim povzroča kokošjo kolero. Tudi druge vrste so patogene za živali (P. haemolytica) pa tudi za človeka (P. pneumotrópica, P. úreae).
Pasteurjeva pipéta
nekalibrirana steklena cevka (notranji premer znaša navadno 5 mm), ki je na enem koncu zožena v kapilaro. Pasteurjeve pipete navadno uporabljamo za nekvantitativno prenašanje drobnih kapljic mikrobnih suspenzij.
Pediocóccus
pediokok; rod oblastih, nikoli podolgovatih, po Gramu pozitivnih, negibljivih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih mlečnokislinskih bakterij v paketih po štiri, redkeje po dve, ki potrebujejo rastne faktorje in ogljikove hidrate. Tipska vrsta je P. damnósus, ki povzroča kvarjenje piva.
Penicíllium
penicilij; rod heterotrofnih aerobnih gliv, ki živijo pred-vsem saprofitsko povsod v naravi na številnih organskih snoveh. Razmnožujejo se pretežno vegetetivno z obarvanimi konidiji, ki nastajajo zelo številno na značilno razvejenih konidioforih, ki so podobni čopiču (čopičasta plesen). Rod združuje prek 100 vrst. Askosporogene vrste danes uvrščamo v rodova Eupenicíllium in Talaromyces. Nekatere vrste so industrijsko pomembne: P. notátum in P. chrysógenum izdelujeta penicilin, P. griseofúlvum griseofulvin; P. camembértii in P. roquefórtii se uporabljata v sirarstvu. P. pátulum, P. expánsum in P. clavifórme izdelujejo mikotoksin patulin. Tudi nekatere druge vrste izločajo mikotoksine.