Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Peptocóccus
peptokok; rod po Gramu pozitivnih, kemoorganotrofnih, anaerobnih, negibljivih, katalaza negativnih majhnih kokov v gručah, parih, tetradah ali posamičnih. V rodu je ena vrsta, P. níger, ki naseljuje kožo (umbilicus) in sluznice (vagino) človeka.
Péptostreptocóccus
peptostreptokok; rod oblastih, po Gramu pozitivnih, nesporogenih, anaerobnih bakterij, ki fermentirajo aminokisine in peptone in lahko ali ne fermentirajo ogljikove hidrate. So sestavni del mikrobne združbe prebavnega trakta. Tipska vrsta je P. anaerobius.
Peronóspora
peronospora; rod oomicetnih gliv. Vrste rodu so obvezni rastlinski paraziti. V okuženi rastlini se med celicami razvije micelij v obliki paličastega ali razvejenega nitastega havstorija. Konidiji nastanejo posamično na zakrivljenih ali razvejenih konidioforih, ki zrastejo iz listnih rež. P. tabacína povzroča nevarno bolezen tobaka. P. vitícola (sin. Plasmópara vitícola, Botrytis viticola) napada vinsko trto.
Phanerochaéte
rod bazidiomicetnih gliv, anamorf je Sporótrichum pulveruléntum. Vrsta P. chrysospórium izdeluje ekstracelularne ligninolitične encime, ki oksidativno cepijo ligninske makromolekule.
Phycomy'ces
fikomiceta; rod zigomicetnih gliv iz družine Mucoraceae, ki imajo sporangije s kolumelami. Za rast rabi dodatek tiamina v gojišču. Vrsto P. blakesleánus uporabljamo za pridobivanje glivnih lipidov. Micelij vsebuje prek 25% linolne kisline. Zanimiva je vsebnost gama linolinske kisline.
Phytóphtora
fitoftora; rod oomicetnih gliv. Nekatere vrste so patogene za rastline. Imajo zapleten življenjski krog z različnimi vrstami spor: sporangiospore, zoospore, oospore. Vrsta P. inféstans okužuje krompir. Druge patogene vrste so še: P. cactórum, P. cinnamómi, P. citrícola, P. palmivóra, P. megaspérma, var. sójae, P. parasítica, P. syríngae (skladiščna gniloba jabolk in hrušk itd.).
Píchia
pihija; obsežen, polifiletski rod kvasovk iz družine Saccharomycetáceae s kroglastimi ali podolgovatimi celicami, ki se vegetativno razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Lahko se razvije psevdomicelij ali celo pravi micelij. Nekatere vrste imajo artrospore. Vrste so homotalične ali heterotalične. Askuse ob zrelosti odprejo. Askospore imajo obliko polcilindra ali saturna, so poloblaste ali kroglaste, imajo gladko površino, so po 1 do 4 v askusu. Sladkorje fermentira ali ne. NO3- ne asimilira. Znanih je več kot 565 vrst. Tipska vrsta je P. membranifáciens. Številne vrste imajo anamorfe v rodu Candida. Najdemo jih v mnogih okoljih: v tunelih lesnih hroščev, v izločkih dreves, slanicah za kisanje zelenjave, v tekočinah za strojenje kož, na zrnju in v moki, v vinu in jabolčnem soku, na človeški koži, v fecesu itd. Pripadniki rodu delajo etanol iz glukoze, povzročajo prevretje jabolčnega soka v jabolčnik. Skupaj z drugimi mikroorganizmi povzročajo kvar piva in vina. P. pastóris izdeluje ...