Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
PPD
prečiščen proteinski derivat bacila tuberkuloze, ki se uporablja za tuberkulinski test
PPLO
zast. plevropnevmoniji podobni organizmi. Danes imenujemo te mikroorganizme mikoplazme in jih uvrščamo v rod Mycoplásma.
Propiónibactérium
propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.
Próteus
proteus; rod po Gramu negativnih ravnih paličk iz skupine črevesnih bakterij. Proteusi so pleomorfni in se pojavljajo tudi kot kokoidi, nitke in sferoplasti. Gibljejo se s peritrihnimi bički. Za proteuse je značilno “rojenje” po vsej površini gojišča z mesta inokulacije. Proteusi so zelo aktivni proteoliti. Najdemo jih kot saprofite v tleh, v odplakah, v hlevskem gnoju, v črevesju živali in ljudi in kot povzročitelje okužb sečil ter raznih gnojnih vnetij in sepse pri človeku. V naravi sodelujejo pri razkrajanju organskih snovi. Tipska vrsta je Proteus. vulgáris. V rod uvrščamo še vrste P. hauseri, P. inconstans, P. morganii, P. penneri, P. rettgeri, P. mirábilis in P. myxofáciens.
Providéncia
providencija; rod po Gramu negativnih, ravnih paličastih, navadno gibljivih črevesnih bakterij. V rodu so vrste P. alcalifáciens, ki ne razkraja uree, P. stuártii, ki razkraja ureo neregularno, in P. réttgeri (prej Próteus réttgeri), ki razkraja ureo. Lahko povzročajo diarejo, okužbe dihal in ran, vnetja in bakteriemijo.
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...
PWM
lektin iz rastline Phytolácca americána, ki spodbuja razmnoževanje limfocitov T in B
SCP
beljakovina iz enoceličnih organizmov. V biotehnologiji oznaka za mikrobno biomaso (bakterije, mikroglive, mikroalge), ki se uporablja predvsem kot vir beljakovin v prehrani živali in človeka.
Streptocóccus
streptokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Streptokoki so brez katalaze in oksidaze. Pri presnovi ogljikovih hidratov nastaja kot poglavitni izdelek mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A - P. Nekatere vrste streptokokov so komenzalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge vrste so patogene, izločajo razne toksine, npr. streptolizine, pirogeni toksin in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in jih najdemo v naravi, zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je beta hemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji sp...