Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
beka
To je primorski izraz za osebo ženskega spola. Uporablja se v neformalnih okoliščinah, npr. med prijatelji. Zelo je razširjen med mladimi na Primorskem, tako med fanti kot dekleti. Sprva se je uporabljal predvsem za označevanje mlajših, privlačnih deklet, potem pa postal sopomenka besedam ženska, gospa, dekle ... Beseda je emocionalno obarvana: lahko izraža pohvalo, občudovanje ali pa nekaj negativnega.
Primeri:
Vau, kira beka!
Bla je njegova beka 5 let, potem pa sta se poročila.
Ta beka je tako zmedena – pri vsakem predavanju izgubi rdečo nit.
Se vozim po Markovcu s pjađotom brez čelade, da me beke vidiji.
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
čipkarski krožek
Šaljiv izraz za primer, ko kaka oseba na položaju, predvsem v šolstvu (npr. ravnateljica), pride v razred in, prepričana, da ga lahko z lahkoto obvlada, posede dijake v krog in jim kaj razlaga, dijaki pa strmijo vanjo kot v kako čudo.
"Pol je pa pršla pa je takoj začela tist svoj čipkarski krpžek zganjat."
"Sem pogledala skozi vrata - in kaj vidim: čipkarski krožek!"
dahpapa
Z bitumnom prepojen karton in posut s kremenčevim peskom. Uporabno v gradbeništvu kot hidroizolacija za slabše predvsem začasne kritine, za izolacijo zidov v kombinaciji z bitumensko smolo, kot sekundarno izolacijo. Že nekoliko zastarela se lahko uporablja za raznorazne umetniške projekte, kot tudi v gospodinjstvu, če drugega ni na voljo. Oralno zaužitje se ne priporoča, ker vaš prebavni trakt dahpapo zavrne, kot tujek. Dahpapo lahko predvsem zaradi bitumenske smole in kremenčevega peska uporabite kot začasno izolacijo pri manjših hihišnih poplavah, kot tudi pri preprečitvi spodrsavanja stolov ob pretiranem biksanju. Dahpapa je torej večstransko uporabna.
v mariboru se temu reče dahkapa
Dahpapa je strešna lepenka.
na goriškem se temu reče popendek.
Druga uporaba besede dahpapa:
"Kdor reče dahpapi popendek ga dahnem na dahpapo." Si lahko dotični interpretira, kot ohlapno grožnjo pri kateri gre za morfologijo ustne votline skozi katero papa.
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
fakof
tudi: fakof jebi se!
Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.
Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!
----
* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša genera...
h4x0r
»h4x0r« (tudi haxor) pomeni heker. To je nekdo, ki svoje znanje iz programiranja izkorišča v neetične namene (vdira v informacijske sisteme, omrežja). Beseda heker je emocionalna, saj ima lahko dobre ali slabe pomene, v obliki »haxor« (ali h4x0r – napisano s kombinacijo črk in številk), pa je njen pomen pozitiven – označuje pozitiven odnos do hekerja ali hekanja. Uporablja se v računalniškem žargonu (predvsem na internetu) med mladimi računalniški zanesenjaki, med katerimi je običajno prijateljski odnos. Uporablja se, ko nekdo nekaj »sheka« ali zmanipuliura (npr. v kakšni online igri) in pri tem osupne vse ostale.
P.S. V Google vpišite h4x0r in "dajte klik na srečo".
Pokazala se vam bo zanimiva vrsta Googla :)
hotel Mama
Pojav, da mladi zaradi pomanjkanja služb in dragih stanovanj tudi po 30 letu živijo pri starših in prepuščajo dobršen del gospodinjstva mamam, recimo kuho, pranje, pomivanje, lahko tudi pospravljanje ... Predvsem so tu na udaru (mamini) sin(čk)i. Rabijo predvsem sarejši, ki so se prej osamosvojili in na to gledajo kot na izkoriščevalnost in nezmožnost mladine biti samostojen. V resnici je položaj včasih malo bolj kompleksen.
- In, že imaš stanovanje?
- Ne ... sem še kar pri starših.
- Aja, hotel Mama ...
V rabi tudi Mama hotel ali (mamahotel).
hvala za rože
cinično: hvala za vse
V uporabi predvsem zaničljivo, kadar kdo naredi nekaj, kar ni bilo potrebno, ali pa tistemu, komur je bilo namenjeno, ni v pomoč ali je celo v nadlego. Fraza se lahko uporablja tudi kot kletvica.
Lahko dodamo še "teglce bom pa sam kupu" in tudi "pa mamo zalij pa rože pozdrav".
Uprabljano (Ljubljana) v smislu, lahko bi mi tudi kaj plačal za uslugo, ki me je stala kar dosti denarja in časa, saj rož ne morem jesti. Tudi takrat, ko bi se tebi moral kdo zahvaliti, a se ti ne in mu rečeš: "Tebi pa hvala za rože." Ali pa koga s tem opozoriš, namesto da mu vržeš v obraz: "pa lohk bi se sam, spomnu"
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Dostopnost