Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialna distanca
Od izraza geografska distanca se razlikuje po tem, da ne meri prostorske (fizične), pač pa družbeno oddaljenost med posamezniki, skupinami, etnijami, sloji ali drugimi kategorijami prebivalstva. Družbena oddaljenost pomeni odsotnost komunikacij in prisotnost negativnih stališč oz. prepričanj o ljudeh izven naše skupine. Najstarejši in najučinkovitejši mehanizem povečevanja ter utrjevanja socialne razdalje je družbena neenakost. Večja ko je razdalja med socialnimi skupinami in bolj ko je ta razdalja statusno utrjena, težji so prehodi med skupinami in verjetnejša konfliktna razmerja. (Glej tudi izraz socialna razdalja).
Socialna mreža
Interakcijska »veriga« oseb, s katerimi posameznik vzdržuje stike, ter njihova medsebojna povezanost. Redukcija zgolj na prvi del definicije (v prejšnjem stavku) vodi v enostransko razumevanje soc. mrež, ker se zanemarja njihovo strukturo. Primer pravilnega razumevanja zgornje definicije: socialne mreže osebe A ne sestavljajo samo njene interakcije z osebo B, C in D, pač pa tudi interakcije med osebami B in C, C in D ter B in D. Okolje socialne mreže (posameznika, skupine ali organizacije) predstavljajo socialne mreže drugih in povezave med njimi, kar označujemo s terminom socialno omrežje.
Socialna razdalja
Od geografske razdalje se razlikuje po tem, da ne meri prostorske (fizične), pač pa družbeno oddaljenost med posamezniki, skupinami, etnijami, sloji ali drugimi kategorijami prebivalstva. Družbena oddaljenost pomeni odsotnost komunikacij in prisotnost negativnih stališč oz. prepričanj o ljudeh izven naše skupine. Najstarejši in najučinkovitejši mehanizem povečevanja ter utrjevanja socialne razdalje je družbena neenakost. Večja ko je razdalja med socialnimi skupinami in bolj ko je ta razdalja statusno utrjena, težji so prehodi med skupinami in verjetnejša konfliktna razmerja. (Glej tudi izraz socialna distanca).
Strukturno nasilje
Izvorno se definira kot razdiralna ali negativna moč družbenih institucij in sistemov na marginalizirane in diskriminirane skupine. Nasilje je torej del družbene strukture (ki vključuje politične, ekonomske, socialne, zdravstvene, izobraževalne, pravosodne in kulturne strukture) in povzroča neenakosti in trpljenje določenih družbenih skupin in skupnosti. Nastaja zaradi rasizma, seksizma, ekonomskih neenakosti in drugih zatiralskih praks. Strukturno nasilje nam pomaga razumeti mnogotere in medsebojno prepletene silnice, ki ustvarjajo in vzdržujejo neenakosti na več ravneh in pokaže na zgodovinskost teh praks. Neenakosti in trpljenje v sedanjosti je povezano s širšo zgodovino zatiranja, zato ga je potrebno zgodovinsko kontekstualizirati, da ga lahko razumemo. Strukturno nasilje se konkretizira v institucionalnih praksah in ravnanjih, vpeto je v kulturne norme in individualna ravnanja ljudi.